Pisni – tiskani slovarji so knjige različnih velikosti in namembnosti. Eni so obsežnejši, drugi bolj žepne oblike in priročnosti. Tisti, ki sestavljajo slovarje – to so slovaropisci, so dobri poznavalci besedišča, ki ga zbirajo za nek slovar. Zbiranje besed lahko traja leta in leta.
Živ jezik, torej jezik, ki ga govori določena skupina ljudi, se nenehno spreminja, preoblikuje. Slovaropisci morajo imeti zelo razvit posluh za jezik ter znati uloviti vse, kar je primerno in potrebno za nek slovar.
Cilj vsakega slovaropisca je seveda zbrati čim bolj popoln nabor besed – iztočnic, da ga lahko uporablja čim širši krog uporabnikov. Ko je slovar enkrat že v tisku in na knjižnih policah, ga je težko dopolnjevati. To prednost pridoma izkoriščajo t. i. spletni slovarji, kamor se lahko dnevno vpisujejo nove in nove besede. Svetovni splet ponuja pestro paleto tovrstnih slovarjev, ki imajo v večini primerov tudi prost oziroma brezplačen pristop.
Kljub temu da se znanje seli na svetovni splet, je za mnoge knjiga še vedno dragocenejši pripomoček, ki ga ne gre kar tako zapostaviti ali dati na odpis.
Sodni tolmači