Literarno prevajanje je precej zahtevno in zelo zamudno delo. Prevajalec mora namreč pri prevajanju ohraniti stil originala tudi v svojem prevodu ter tako tudi v ciljnem jeziku ustvariti novo literarno delo. Torej se nikakor ne more posluževati zgolj avtomatičnega procesa prevajanja.
Podobno velja še za eno vrsto prevodov, to je prevajanje filmov oziroma ustvarjanje podnapisov. Prevajalec te veje se mora znati potopiti v svet filma, da lahko razvozla prevajalske neznanke, ki so prepletene s kulturnimi in jezikovnimi preprekami kot tudi z omejitvami podnaslavljanja.
Prevajanje filmov pomeni tudi obvezno poznavanje slenga originalnega jezika – da ne pride do nepotrebnih neumnosti. Seveda pa si je potrebno predhodno večkrat ogledati film, kar pa je dobra stran tovrstnega prevajanja. Velikokrat se tudi zgodi, da amaterski podnapisi, ki jih najdemo na spletu, velikokrat prekašajo tiste uradne, s televizije. Za jezik je poleg znanja potrebno imeti namreč tudi občutek oziroma posluh.
Sodni tolmači